Obrestne mere za obresti na posojila med povezanimi osebami na podlagi Pravilnika o priznani obrestni meri

Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o priznani obrestni meri - U.l.št. 52/2007

Pravilnik o priznanim obresti meri za obresti med povezanim osebami - U.l. št. 141/2006 - velja od 01/01/2007 dalje.

Iz Zakona o dohodnini (U.l. št. 54/2004 do 80/2004) - velja od 01/01/2005 naprej

  4.4. Dividende
                              79. člen
                           (dividende)

(1) Dividende po tem poglavju zakona so dividende in drugi dohodki, doseženi na podlagi lastniškega deleža.
.
.
.

(4) Kot dividende se po tem poglavju zakona obdavčujejo tudi:

1. dividendam podobni dohodki, ki jih prejme imetnik deleža na podlagi lastniškega deleža v plačniku;

2. vsako nadomestilo, ki ga imetnik deleža prejme na podlagi lastniškega deleža v plačniku, ki ne predstavlja zmanjšanja njegovega lastniškega deleža; za nadomestilo se šteje vsak proizvod, storitev ali druga ugodnost, ki jo imetniku deleža ali njegovemu družinskemu članu, na podlagi lastniškega deleža, zagotovi plačnik ali povezana oseba (po tem zakonu ali zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb) plačnika.

.
.
.
(6) Nadomestila iz 2. točke četrtega odstavka tega člena vključujejo zlasti:

1. zagotavljanje proizvodov in storitev imetniku deleža, po ceni, nižji od primerljive tržne cene;

2. odpis dolga imetniku deleža ali njegovemu družinskemu članu; šteje se, da je dolg ali preostali del dolga odpisan, če imetnik deleža ali njegov družinski član vsako leto od nastanka dolga ne odplača dogovorjene obveznosti in v vsakem primeru vsaj 20% vrednosti celotnega dolga;

Vpr.:    Obrestna mera pri kreditu lastnika ali zaposlenega?

Odg.:

1. primer: Podjetje je prejelo od svojega lastnika kredit v višini 1.000.000,00 sit dne 01/04/2000, vračilo dne 05/09/2000, obresti TOM+10%.

Pogodbene obresti: 81.317,50            http://www.klik.si/izracuni.htm
 

Zadnja znana, ob času odobritve posojila, skupna povprečna ponderirana medbančna letna obrestna mera, ki jo objavlja Banka Slovenije   (http://www.bsi.si).: 7,4%.
 

1.000.000,00 x (1.074^^(157/365) - 1) = 31.000,00 sit
 

Razlika: 81.317,50 - 31.000,00 = 50.317,50
 

Ker so pogodbene obresti večje od tistih izračunanih na podlagi skupne poderirane medbančne letne obrestne mere, od razlike 50.317,50 sit obračunamo za to leto v obračunu davka na dobiček 25% davka na dobiček. (12.579,38 sit) oziroma bolj pravilno povečamo davčno osnova za 50.317,50 sit.
 

^^ - potenca

---

Ker pa so pogodbene obresti večje od revalorizacijskih mora pravna oseba že med letom obračunati in plačati akontacijo dohodnine po stopnji 25% od tistega dela izplačanih obresti, ki presegajo rat cen življenskih potrebščin.
 

Revalorizacijske obresti (http://www.klik.si/izracuni.htm - Obresti R+r - r = 0) = 29.000,00 sit

Razlika: 81.317,50 - 29.000,,00 = 52.317,50

Akontacija dohodnine: 52.317,50, x 0,25 = 13.079.38 sit

Vse to velja tudi pri valutni klavzuli.
 

Akontacijo dohodnine upoštevamo tudi pri letni napovedi dohodnine.

---

Iz Zakona o davku od dobička pravnih oseb
 

                            18. člen

Pri ugotavljanju odhodkov davčnega zavezanca se upoštevajo transferne cene s povezanimi osebami, vendar največ do višine povprečnih cen, ki veljajo za določeno vrsto blaga ali storitev na domačem ali primerljivem tujem trgu.

Za povezane osebe po tem zakonu se štejejo lastniki, njihovi ožji družinski člani ali druge osebe, ki so z davčnim zavezancem kapitalsko oziroma poslovno povezane in imajo lahko vpliv na sprejemanje odločitev , pravne osebe in zasebniki, pri katerih sodeluje v kapitalu ista fizična oseba in njeni ožji družinski člani, če imajo status zasebnikov ali večinskih lastnikov kapitala, ali ista pravna oseba kot pri davčnem zavezancu ( v
nadaljnjem besedilu: povezane osebe).
 

                            19. člen

Med odhodke se priznajo obračunane obresti, razen obresti na prejeta posojila od lastnikov ali povezanih oseb, ki se priznavajo največ v višini zadnje znane, ob času odobritve posojila, skupne povprečne ponderirane medbančne letne obrestne mere, ki jo objavlja Banka Slovenije   (http://www.bsi.si).

                            27. člen

Če je davčni zavezanec dal zaposlenim delavcem, lastnikom ali povezanim osebam posojilo brez obresti ali z obrestno mero, ki je nižja od zadnje znane, ob času odobritve posojila, skupne povprečne ponderirane medbančne letne obrestne mere, se davčna osnova poveča za razliko med obrestmi, obračunanimi po skupni povprečni ponderirani medbančni letni obrestni meri in obrestmi, ki jih je zaračunal davčni zavezanec.

Če je banka ali druga finančna organizacija dala lastnikom ali drugim povezanim osebam posojilo brez obresti ali z obrestno mero, ki je nižja od povprečne obrestne mere, ki jih ob času odobritve posojila za takšna posojila zaračunava tretjim osebam, se davčna osnova poveča za razliko med obrestmi, obračunanimi po povprečni obrestni meri in obrestmi, ki jih je zaračunala lastnikom ali povezanim osebam.

---

Iz Zakona o dohodnini

                             6. člen

V osnovo za dohodnino se vštevajo:

- letni znesek plače, nadomestil plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, izplačanih v denarju, bonih ali v naravi, razen povračil stroškov, ki jih je imel zavezanec v zvezi z delom, ter letni prejemki v obliki stimulacij in bonitet v zvezi z delovnim razmerjem (v nadaljnjem besedilu: plača), zmanjšani za plačane obvezne prispevke za socialno varnost in posebne prispevke, uvedene z zakoni;

- vsak posamezen prejemek, dosežen na podlagi pogodbe o delu, delovršne pogodbe oziroma od prevzema opravljanja storitev oziroma poslov na drugi podlagi, v višini, od katere je bil obračunan davek od osebnih prejemkov;

- letni znesek pokojnine, od katere je bil obračunan davek od osebnih prejemkov, zmanjšan za posebne prispevke, uvedene z zakoni;

- katastrski dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč, zmanjšan za katastrski dohodek zemljišč, za katera so priznane oprostitve in olajšave ter zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki se obračunavajo od katastrskega dohodka, za posebne prispevke, uvedene z zakoni in za pristojbine, uvedene s predpisi o gozdovih;

- dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti, v višini, od katere je bil odmerjen davek iz dejavnosti, zmanjšan za olajšave, ki se priznajo po tem zakonu. Če se dobiček ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se v osnovo za dohodnino všteje tako ugotovljen dobiček, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno
varnost in posebne prispevke, uvedene z zakoni;

- dobiček, dosežen s prodajo kapitala;

- letni znesek obresti na posojila, od katerih je bil odmerjen oziroma obračunan davek od dohodkov iz premoženja;

- dohodki, doseženi z udeležbo pri dobičku;

- dohodki, doseženi z oddajanjem premoženja v najem, v višini, od katere je bil odmerjen oziroma obračunan davek od dohodkov iz premoženja;

- dohodki iz premoženjskih pravic v višini, od katere je bil odmerjen oziroma obračunan davek od dohodkov iz premoženjskih pravic.
 
 

                            17. člen

Stimulacije in bonitete iz prve alinee prvega odstavka prejšnjega člena, ki se vštevajo v osnovo za davek od osebnih prejemkov, so:

1. plačila delodajalca za:

- neobvezno pokojninsko in zdravstveno zavarovanje;

- druga osebna zavarovanja;

- stroške nastanitve;

- stroške izobraževanja, ki niso v zvezi z zaposlitvijo;

2. razlika med revalorizacijskimi obrestmi in obrestmi, ki jih je delodajalec obračunal od posojila, danega delavcu. Revalorizacijske obresti se obračunavajo na podlagi indeksa cen življenjskih potrebščin v mesecu pred mesecem, v katerem se izplača plača, v katero se vštevajo obresti od danega posojila; boniteta se ne ugotavlja, če je s pogodbo pismeno dogovorjena valutna klavzula;

3. znesek popustov, ki jih delodajalec da delavcu na svoje proizvode, trgovsko blago in storitve;

4. vrednost daril delodajalca, če ta v mesecu, v katerem je prejeto darilo, presega 5% poprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji predpreteklega meseca pred mesecem, v katerem se izplača plača, v katero se všteva vrednost darila;

5. uporaba osebnega vozila, danega delavcu tudi za privatne namene, ne glede na način, kako je delodajalec pridobil vozilo. V osnovo za davek se šteje 2% knjižne vrednosti osebnega vozila mesečno ob upoštevanju enakomernega časovnega amortiziranja ter letne amortizacijske stopnje v višini 15%. (Če delavec vodi evidenco o prevoženih kilometrih za privatne namene, se v osnovo za davek všteje znesek kilometrine, ki bi jo prejel za prevožene kilometre z lastnim vozilom oziroma 70% tega zneska, če krije stroške goriva sam.)
 
 
 

                            64. člen

Davek od dohodkov iz premoženja se plačuje od:

- dohodkov, doseženih z udeležbo pri dobičku;

- obresti na posojila, dana fizičnim in pravnim osebam;

- dohodkov, doseženih z oddajanjem zemljišč, stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž in prostorov za počitek oziroma rekreacijo, opreme, prevoznih sredstev in drugega premoženja v najem.
 

                            66. člen

Osnova za davek od obresti na posojila je razlika med prejetimi obrestmi na posamezno posojilo in revalorizacijskimi obrestmi, izračunanimi na podlagi indeksa cen življenjskih potrebščin v obdobju, za katerega je bilo dano posojilo.
 

                            75. člen

Stopnja davka od dohodkov od premoženja je 25%.

                            95. člen

(Obresti od posojil, danih fizičnim osebam, mora zavezanec napovedati v 15 dneh, odkar jih je prejel, pri izpostavi, na območju katere ima stalno prebivališče.

Zavezanec, ki ni rezident Republike Slovenije, napove obresti od posojila v roku iz prejšnjega odstavka pri izpostavi, na območju katere je prejel obresti.)
 
 

Ljubljana, dne 26/09/2000

      Linux, Peanut 8.1, Netscape 4.75 Composer, 26/09/2000